17.06.2009

Perspektive

Ugotavljam, da premorem vest. Bližata se namreč dva izpita v petek in meni se ne da učit. Ne samo da se mi ne da, sem v tistem “agrhhhhh” stanju. In potem se mali del moje možganovine upre in začne kljuvati po zavesti, ki ji odgovarja s strumnim “jebi se”. Je pač v “agrhhhhh” stanju, kakopak. In ta mali konfliktek preraste v upor in revolucijo hkrati in ustvarja stanje generične bipolarne motnje, ki jo krasita brezvolje in neskončni sprehodi po stanovanju med manično fazo. Depresija pa počasi spodjeda citoplazmo zdravega telesa in mi krade oporo v kosteh, tako da se počasi pogrezam v kavč in z oslabljenimi mišicami le še stežka držim veke razprte, da male tudi-slučajno-ne-skristalizirane kroglice lahko srepo bolščijo v ekran in študirajo baze podatkov. Teorijo, ne prakso, da ne bo pomote. Bljah.

Sicer pa zadnje čase opažam, da sem nasploh fizično nezmožen migniti z mezincem leve noge – ja ja, defekt. Se še odločam ali bi to vse skupaj pripisal stresnemu miksu novega okolja, službe in izpitov, ali pa je pogrešanjska nezavest napredovala v advanced+ fazo. No ja, saj jutri te bom spet videl. In o depresiji ne bo ne duha ne sluha. Utrujenost pa ostane.

Se vlečem čez dan s tem fenomanalnim albumom, ker me nihče ne povabi na kavo. Svinje. Pogrešam te.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

1 komentar

  1. Nika Nika pravi:

    jutri*

    17.06.2009 ob 20:02

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !