Arhiv za kategorijo groteska .

8.04.2009

Random blesarije III

Zapisano pod groteska, rokenrol, sikfak, sit-down komedija avtor: sikfak

..se vam ne zdi, da ima, ko govorimo o milu za intimno nego, uporaba besed “za vaše aktivno življenje” v reklami maaaalce negativen prizvok? Chill(y), ane.


Nova Slovenija (kot stranka namreč) ni neka najbolj kul zadeva, ki se nam je zgodila. Pa dobro, dobro. Ampak njen podmladek je pa za pred zid. Tercjanarji eni!! Na Goli otok kamne tucat bi reku moj fotr.


Kopalnica, ki bi morala biti končana pred dvema tednoma, je narejena nekje na pol. Fotr si je vzel čas, včasih je treba malo pobegniti od tako čudne družine. Sicer jo je pa sam naštepal. Vsaj uradno. Ampak bo pa lepa. Postam slikce, ko bo končana.


Je SŽNPKNT (sindrom ženske neorientiranosti v prostoru, ki ni trgovina) posledica tega, da so določeni aleli prisotni samo na Y kromosomu ali je to samo izgovor za lagodnejše življenje. Pa da se lahko derete na nas, ko pizdimo na slabe voznike okoli nas, ker ve pač niste za volanom in posledično niste živčne? No, moja je pridna, kaže fakiče z mano. :) Dobr vzgojena baba, ni kej. :P Orientacije pa vseeno nima.


Jebena ekonomija. To je največji bulšit, kar si ga je človeštvo izmislilo (no, takoj za podmladkom NSi). Ja, dejansko izmislilo. Napišeš goro predpostavk in potem rečeš, da imaš ekonomijo. Fantje, tako ne gre. To je, kot da bi gradbenik postavil bajto na močvirnatem področju in ne bi postavil temeljev. Se bo že nekako obdržala hišica v statusu quo? O, ne, ne bo. No, hiša je pa lepa, to pa.


Na podlagi zgoraj napisanega sem se odločil, da skujem novo vejo znanosti, ki bo prinesla mir na svetu (vsaj kar se tiče rasne nestrpnosti). Vse kar morate sedaj storiti je, da kupite mojo prepostavko, da smo vsi v bistvu črni. Oh, I feel nigerish today, oh yes. :)


Tole zna zanimati vse ženske: fotr je zadnjič pridrvel do mene s šopom banan in mi jih pomolil pod nos rekoč: “sine, 2 zjutraj na prazen želodec, čez pa kozarec vode sobne temperature”. Pravi, da bom imel do konca tekočega leta 100 kilogramov. Glede na trnd rejenja mu ugotovitve ne gre zameriti. No, kakorkoli, zadevo sem poiskusil in čas, ko postanem lačen (v obeh primerih je zajtrk ob 7ih zjutraj, enkrat kosmiči/čokolino/krih z margarino, drugič banane in voda) se je sedaj premaknil iz cca. 10.00 na 14.00. Kar je že kar velik dosežek. Sicer pa ne promoviram diete, ker ta mora vključevati šport, ta pa je, kot veste, nevaren. Samo podajam vam izhod v sili, ko boste primorani biti cel dan brez hrane. :) A ste kaj srečni, ker me poznate?
No, če pa se že gremo dieto: jutri je..jutri. Najpogostejši dan, ko ženske začnejo hujšati. Torej, jutri?


P.S.: Prejšnje blesarije so bile med drugim tudi v kategoriji izPIRjenost. To kategorijo do nadaljnega izločam iz uporabe, ker imam nekaj malega lukenj v želodcu. Jeej. Do maja jih bom bojda pozdravil. Upam. Držte pesti zame.

  • Share/Bookmark
2.04.2009

“Kako? Vse po starem. Bljah.” ali “900 – 1000″

Ne vem, kako meni to vedno uspe. Danes sem imel eno uro preveč časa. Oddal sem pač Niko pri faksu, se odpeljal do Bežigrada, poiskal parkplac (kar mi je vzelo več kot vožnja od Viča), se parkiral (in vmes držal prekrižane prste, da danes mogoče ne bo parkirnega listka – ja, redarji me obožujejo, moja mala, razdrta kripa je magnet za mrčes te vrste. Ali pa vsaj lepilni trak. Ali pa lovilec s kisom.) in pogledal na uro. Še ura za ponovno oživljeno ljubezen do Freuda (neko šolsko gradivo, prvič v zadnje pol leta nekaj konkretnega za prebrat). Zavijem v prvi lokal in se nič hudega sluteč počim na prvo prosto klop. Miza iz marmojra, oblečena v lesene obrobe. Stoli visoki in trdi. Zapackana medenina se medlo blešči v svetlobi, ki prihaja izključno od zunaj. Lahko bi že tukaj kaj zaslutil pa mi, izgleda tako, ni ratalo. Natakarica srednjih let z nadležnim pogledom mi izza šanka nameni en “Kaj boš?” -”Kavo z mlekom,” pa malo prijaznosti ni še nikomur škodilo. In potem šank obkrožijo raznorazni tipi v delavskih kombinezonih, pisana druščina, kaj naj rečem. Namesto glasnega vzdihovanja ob kavi dobim glasno srkanje piva. In namesto kašlja umirajočega dobim glupe vice, ki jih razume moj devetletni brat, polovica občinstva tam za šankom zbranega pač ne. Je pa res, da ima moj brat smisel za humor. Ker ve, zakaj je ograja okrog vrtca. (interne fore, FTW!). Oh ja..znan zgodba, grrr!!

Prisežem, da se bom danes naprej držal preverjenih lokalov. No, pa ni to moj današnji point. Malo sem od Freuda vsake toliko pokukal tudi gor. Ok, priznam, spočetka so bili moji pogledi po okolici redki, kasneje pa sem škilil vedno bolj tja proti šanku. Pred oči se mi je namreč risala znana scena iz lokalne gostilne. Ko možakar vstopi v gostilno in ima še isto sekundo odprto pivo na točilnem pultu. Človek se vpraša, koliko je v Sloveniji dejanskega alkoholizma? Malo zateženo takole zaključit, kajne? Zaključimo v mojem stilu?

Hja, pa dajmo. Poglejmo na situacijo nekoliko širše. Priznajmo si: alkohol je problem, droge so problem, zdravila so problem, sociala je problem, politika je pizda.. ..ampak največji problem slovenskega živeža je pa še vedno šport. Doma sem bil sedaj nekaj dni. Skupaj z bolnim bratom. Res ne razumem, kako zdrži, ampak fuzbal se je gledal noč in dan (bolanemu bratu pač ne ukradeš daljinca). In potem tak otrok odraste v odtujenega debilčka, ki po cele dneve bulji športne programe in se za družino sploh ne zmeni. Dokler se mu sine ne pridruži pri ogledu prve nogometne tekme in zgodovina se ponovi. Groza. Še enkrat ponavljam, tokrat razločno in naglas: fantje in dekleta, ŠPORT JE NEVAREN!!!

  • Share/Bookmark
31.03.2009

Vaški miljonarji

“Moj tip je pa res bogat, ravnokar si je kupil novega Audija Q7, čeprav ima doma še trojko in petko. Noro.”

-”Erm, dobr, dobr..kaj pa dela?”

-”V borzo vlaga. Res je priden. Po cele noči gleda v grafe. Vseskozi ima (vsaj) 3 računalnike prižgane in spremlja gibanje na borzi. Po cele noči ne spi in potem cele dneve dela.”

-”Hum..pa recesija? Ni njegovega biznisa nič prizadela?”

-”Ma ne, on je res priden. Ti povem. Cele noči dela.”

Ma ja, seveda, bejba. Če si ti naivna devica Marija še ne pomeni, da te bog osebno jebe.

  • Share/Bookmark
30.03.2009

Enter the facebook

Facebook je kuuul. Sicer je malo moteče, ker imajo ljudje včasih, redko, čudne vzdevke in jih je potem težko najti in smo potem totalno osamljeni, ker imamo samo 203 virtualne prijatelje. Ampak ti pa ponuja nore teste, ki so res strokovni, da ne rečem znanstveni, lahko pišeš po stenah in te za to nihče ne zapre pa še prodaš se lahko, brez da bi ti kdo to zameril. Super.

Zunaj je pa grd, temačen svet, v katerem sofisticirani roboti pobijajo ljudi, ki so se uprli sistemu in s svojimi ladjami branijo še zadnje obstoječe mesto.

Faaak. Toj zajeban.

  • Share/Bookmark
19.03.2009

Ko bom velik bom..

No, dragi otroci, kaj boste ko boste veliki?

-Jest bom biu gasiiiilc!

-Jst bom biu pa polcaj!

-Jst bom bla pa zdravnica, srčna kirurginja.

-Jst zihr ne bom alkoholik, ker ne maram sestankov.

-Jst bom pa gost pr Ladotu pa Juretu pa bo pol cela Slovenija o men govorila!

-Jst bom bla pa moški!

Grrrr…še en naj mi omen samo “sal” od Salome pa ga pregarbam ko psa. Prisežem. Polagam vam na srce (WTF?), da se v moji bljižini do nadaljnega ogibate rabi besed salama, salonitka, salo, ipd. H-V-A-L-A!

Aja, zakaj me tok cajta ni blo? V enem od prihodnjih postov vse pojasnim. Če je koga slučanjo skrbelo, da ga vsaj malo potolažim. :)

YouTube slika preogleda

Ne, sej drgač sta čist carja. :) Sam če bi mela pol manj vpliva na ljudi okoli mene, bi ga imela še preveč.

  • Share/Bookmark
27.02.2009

Aaa..kaaaj??

Poprimem za kitaro. In danes je spet na vrsti malo tehnike..vaje iz tappanja1 pa malo hamerjev2 in pulofov3 pa spet malo bendanja4. Ja, tudi prste je trba ohranjat v kondiciji, drugače znajo po pol ure igranja pošteno bolet. In potem za sproščanje ena preprosta vaja za hitrost. Palec počiva na vratu, kazalec na petem polju najvišje strune. In potem sredinec zasede šestega, prstanec sedmega, mezinec osmega. In potem gre kazalec na peto polje ene strune nižje. In ponoviš krog šestkrat, za vse strune pač, potem pa nazaj gor. In tako dokler ne zakinkaš zraven.

In jaz tako veselo začnem in z očmi spremljam trzalico. Da vidim, kje so potencialne izboljšave glede desne roke. Z levo pa rutinsko premikam prste. To vajo imam lepo naštudirano, tako mi uspe zaigrati nekih 6 tonov na sekundo. Ne preveč čistih, toni so pa vseeno. Ampak v ušesa nekaj bode. Zadnja 2 tona v vsakem krogu (torej na vsaki struni) sta enka. Pa ne bi smela biti. Hum..gledam spet levo roko. Ko moji možgani pošljejo ukaz naj se premakne prstanec se premakne mezinec. In potem, ko pošljejo ukaz, da naj se premakne še mezinec le-ta ostane na mestu, čeprav imam občutek, da sem ga dejansko premaknil. Čeprav moje oči vidijo in ušesa slišijo, da prstov ne premikam prav in da je prstanec popolnoma ohromel imam jaz še vedno občutek, da vse delam prav. In povprhu vsega ne zmorem več kot štirih tonov na sekundo. A je to kaka bolezen? Čisto malo sem zaskrbljen.



Povedano po slovensko:
  1. udrihanja s prsti po strunah .:(nazaj):.
  2. ko udariš po struni s prstom leve roke .:(nazaj):.
  3. ko potem zadevo spustiš tako, da odda zvok .:(nazaj):.
  4. ko struno napneš s tem, ko jo potegneš gor po prečki, da ji zvišaš ton .:(nazaj):.
No, ali pa tudi ne.
  • Share/Bookmark
26.02.2009

Kaj je lahko huje..

..oziroma nadaljevanje prejšnjega posta. Spoznaš reeeees fletno punčaro, zgovorno, lušno, sproščeno, nasmejano. In potem ugotoviš, da hodi z nečakom od Janeza.. ..Janše. Pizda no, takrat pa si pred hujšo dilemo kot kak Dolenjček, ki mu pred nos postaviš 5 litrov cvička pa dve hudi bejbi za eno noč. Jebat ga, treba se je obrnit, kaj čmo. Pa je šla še ena ribica rakom žvižgat. :)

Torej, se lahko zgodi še kaj hujšega?

Mislim, da se bom kar držal svoje punčare. Konec koncev je še vedno najboljša.

Lp,  Blaž.

  • Share/Bookmark
25.02.2009

Zveza slabo vpliva name..

..oziroma na moje osnovne nagone. Sploh ne bom govoril, da se je v začetku hodilo ven vsak petek in soboto, često sva temu dodala še kak ortovski četrtek in pa kak koncertni ponedeljek. Žura polna skleda. Danes po osmih mesecih greva ven enkrat na 14 dni. Če se nama da. Zapečkarja sva ratala. In tako otopijo še druge vezi z realnostjo, ki jih vsak zdrav samski posameznik ima že prirojene.

Zadnjič stopi do mene neka ženska. Dajala je vtis, da je nekje mojih let, nasmejana, lušna, vilinskega obraza (take so mi najbolj všeč), simpatična. V rokah je držala napol prazno plastenko vode, na njej pa je spokojno počival mali blokec odprt na prvi prazni strani. V drugi roki pa se je živčno majal kemični svinčnik, ki ga je potem, ko je pristopila bliže pospravila v roko z blokcem. Prosto roko je potem stegnila proti meni in močno stisnila mojo.

“Živjo, jaz sem Tina. Mogoče tole izgleda čudn ampak, a bi mi dal svojo telefonsko številko?”

In meni se po glavi začnejo poditi misli, nekako takole:

Tina Luštna Simpatična Kaj pa zdej hoče od mene Kaj pa ji bo moja številka Kaj ma to na ustnici Kaj gre to spet za kakšno anketo Ja a naj ji zdej dam cifro al ne Kaj bo njej moja cifra Kul majca Pizda so teli ljudje nadležni ratal zdej že cifre poberajo Kaj se mi fotr smeji tm zadi Sam res ne štekam kaj zavraga ji bo moja cifra pomagala nej kr direk ustreli kakšno anketo ma zame WTF

“Ermmm, kaj ti pa bo moja cifra?” -”Pa tko, da bi šla na kako kavo kdaj.” -”U ti pizda. :lol: Sicer ti cifro lohk dam, ampak bi blo fer od mene, da ti povem, da mam punco.”

In je osramočeno odvihrala kot raketa, jaz pa sem se še ene trikrat bolj osramočen odpravil v drugo smer. In se glasno smejal svoji zabitosti. Le zakaj ljudje pobirajo cifre od pripadnikov nasprotnega spola, le zakaj. Kot da sam ne bi nikoli nobene pobral. Kreten. :)

No, vezano življenje mi očitno dela preglavice. Izgubljam stik z realnostjo. Moram se najt. Grem na babe. :)

(se nadaljuje)

  • Share/Bookmark
24.02.2009

Non-stop mjuzik

A bi eno o glasbi? Bi, ne? Zakaj o glasbi? Hja, ker že dolgo nisem. Ker jo obožujem. In ker je za mano naporen teden tudi muzikološko gledano.

Hja, takole, danes sem zaključil s to morijo. Krofov mi zaradi lastne varnosti kak mesec ne omenjajte. In sedim sedaj na kavču in pijem Guinnessa, ki mi je iz neznanega razloga blazno zapasal. Tako, da sem ga moral it kupit, primerno ohladit in sedaj je samo moj. Ne delim ga danes. V glavi pa odzvanja nekaj čudnih komadov iz preteklega tedna. Ja, Radio 1 zjutraj, ko si rečeš “madona, zdaj sem pa slišal že vse bedne komade” glasba potihne, vmes kak komad iz Salamona, pa še malo tišine, zvečer pa spet Radio 1. Z istimi bednimi komadi, kot so se vrteli zjutraj. Damn. Zadnje 2 dni so nam čez cel dan vrteli neke inštrumentale. Tko u izi rock pa klasika. Tehnika. Balzam za ušesa.

Ne razumem glasbe po Nirvani, z redkimi izjemami seveda. Jaz ji rad rečem kar glasba s krizo identitete. Taka, ki želi biti glasba pa to ni. Ne vem, kaj se je spremenilo v zadnjih nekaj letih ampak na sceni se dogajajo pizdarije. Težke pizdarije. Katy Perry in Killersi mi zadnje čase najbolj najedajo. Ena, ker..kar tako..drugi pa, ker je besedilo preveč domisleno za moje preproste kmečke možgane. In, lepo vas prosim. Drgniti iste tri akorde po istem vzorcu 4 minute je dol-go-čas-no! Za fentat. Kaj manjka osnovnem vzorcu ubiranja in kasneje udrihanja po power akordih? Meni se sliši čisto OK. Da ni cel komad enak. Fantje? In, kam so se po letu 1994 skrile solaže? MadoniSH, v R’n'B-ju jih je več, kot v “rocku”. Izvirnosti manjka? Znanja? Posluha? Ritma?

Siddharta..hja, slišal Vojno idej. In bil na začetku še navdušen. Dokler nisem zaslišal vokala. Ma joooj, no. Saj, če se želite vrniti nazaj proti Nordu se lahko vrnete tudi tako, da se ne ponavljate na fertik. Oprosti, Renton, spoštujem tvoje mnenje ampak glede Siddharte se ne morem strinjat. ID je super zadeva, Nord še kar, Silicon Delta sicer postreže z nekaj dobrimi idejami, gre pa tako ali tako za stare komade, potem pa gre od RH samo še navzdol. Ponavljajo se, Tomijev vokal postaja počasi dolgočasen, tista latinščina že pošteno najeda, besedilno pa tako ali tako niso bili nikoli preveč močni. Kot pravim, ID kupim, ostalo pa naj ostane na policah. “Prodaja neke slinaste, niti omembe vredne pesmi, jaaaa!” Ja? Aja, z veliko mero vere vanje sem si dol potegnil njihovo “izštekano” izvedbo koncerta. Spet razočaran. Da o tem, kako zadnje čase zvenijo v živo ne govorim.

In kar najbolj najeda je, da činijo na Rammsteine. In Rammsteini činijo na Laibach. Ne, ne in ne! Tega se Laibachom preprosto ne dela!

Mi je pa všeč, da nekateri premorejo samoironijo v svojih komadih..kar precej samoironije pravzaprav. Pohvalno. I hate this part right here. Don’t bother, we’ve seen worse. :)

YouTube slika preogleda

Kdo ve za kak dober novejši band? Prosm puste mi link do njihove strani v komentarjih, ja?

Lp,  Blaž.

  • Share/Bookmark
21.02.2009

Kavalirstvo tako in drugače

Zapisano pod groteska, izPIRjenost, rokenrol, sikfak, sit-down komedija avtor: sikfak

Mnogokrat, premnogokrat slišimo, da moški nismo več taki đentelmeni, taki kavalirji, kot bi lahko bili (oz. bolj pogosto: kot so bili včasih). Resnica, dragi moji, je daleč od tega.

Se sploh zavedate, koliko je skritih oblik kavalirstva, ki jih ženske sploh ne opazite in jih, posledično, niti ne cenite? Naj vam mal osvežim spomin: ko greste na WC, kje je školjka po defoltu? Točno, dol. In moški pride na sekret lulat..in dvigne školjko/pazi, da je ne poščije/jo poščije in popuca (upam). In potem jo spusti/pusti  spuščeno1, kakopak. Čisto lahko bi bila po defoltu dila pač dvignjena, je tako? To je samo za začetek..zamislite se še malo, hitro boste naštele še nekaj takih in podobnih.

Zdaj pa hitro vsaka svojemu dedcu en pir odpret, ker tako lepo skrbi za vas. Pa brez pritožb, da nismo kavalirski.

Lp,  Blaž.



Povedano po slovensko:
  1. odvisno od prejšnje izbire .:(nazaj):.
No, ali pa tudi ne.
  • Share/Bookmark